Na mojih zadnjih delavnicah smo se z udeleženkami lotile zasaditve zeliščne gredice, po mojem sadilnem načrtu. Zastavila sem si pretežno začimbno gredico, ki bo poleti popestrila naše jedilnike ;)
Črna kumina (Nigella sativa)Pri setvi zelišč pa smo naletele na prvo težavo, črna kumina. Kakšna kumina je to, ali je to takšna kumina, ki jo Slovenci tradicionalno uporabljamo pri pripravi klobas ali neka nova kumina, ki naj bi bila zelo zdravilna proti vsem mogočim boleznim?
Navadna kumina (Carum carvi)In stvar je taka, na svetu obstaja mnogo vrst kumin, dilema pa običajno poteka med naslednjima. Navadna kumina (Carum carvi) je tista, ki ne sme manjkati v mesarjevi shrambi, črna kumina (Nigella sativa) pa je tista, ki je prvotno uspevala v Zahodni Aziji in jo izredno čisla ajuverda.
Zgornji kumini izvirata iz povsem različnih družin, kar pomeni, da niti nista v sorodu. Navadna kumina namreč spada v družino kobulnic, črna pa v družino zlatičevk. Navadna kumina je dvoletnica, v prvem letu vzkali, tvori močno korenino in zeleni del, v drugem letu pa zacveti in tvori seme ter odmre. Pri sejanju pazite, saj bo v prvem letu pognala le pritlične liste, v drugem pa bo zrastlo do 1m visoko golo steblo, na katerem se bodo tvorile kobule. Črna kumina je enoletnica, sejemo jo, ko zunaj ni več možnosti zmrzali. Za tvorbo cveta potrebuje okoli dve meseca od vzkalitve, za tvorbo semena pa še nadaljnja dva meseca. Zraste do pol metra in tvori manjši grmiček.
Obema rastlinama ustrezajo dobro odcedna tla, črna kumina pa za dobro rast potrebuje še veliko toplote in sonca, v senci namreč ne uspeva. Skupna lastnost obeh kumin pa je, da je zdravilni del rastline seme. Nabiramo ga, ko povsem dozori, pazljivi smo, da se nam ne osuje po tleh.
Črna kumina (Nigella sativa) in navadna kumina (Carum carvi) sta torej povsem različni rastlini, vendar obe zdravilni na svoj način. Le pogumno nakupite seme, potem pa na vrt v akcijo ;) Jaz vam bom še poročala, kako obe vrsti uspevata pri meni ;)
