V spomladanskih dneh, se pričnejo dela na vrtu. Zemljo je treba pred obdelavo dobro pripraviti, saj bo to najboljše za rast naših rastlin. Najboljše je, da s pripravo gredic začnemo nekaj dni pred setvijo novih rastlin, hkrati pa tudi pomladimo in poskrbimo za starejše rastline.
RAHLJANJE ZEMLJE
Zemlja mora biti za obdelovanje dovolj suha (da se ne prijemlje na čevlje in orodje), saj tako ne uničimo živega sveta v tleh. V nasprotnem primeru zemljo zbijemo, kar pomeni, da okolje ni več optimalno za rast. Zemljo je treba prezračiti (nujno za organizme v tleh) in sicer tako, da jo zrahljamo (z vilami, motiko ali rahljalnikom) do globine 20-25 cm. Najboljše je to narediti jeseni. Če smo bili jeseni prepozni, lahko prerahljamo tudi spomladi (nekaj dni pred setvijo), vendar ne smemo intenzivno prekopavati z lopato – tako se zmešajo plasti in uniči struktura tal, ki skrbi za učinkovito kroženje hranil, vode, zraka ter organizmov med koreninami in tlemi. Intenzivno lahko prekopavamo le pri močno zbitih tleh, npr. tam, kjer so opazne zbite grude. Sproti odstranimo še čim več plevela (skušamo se izogniti temu, da plevel presekamo, saj se tako ne bo množil). Rastline za rast potrebujejo ustrezno strukturo (dovolj zračna, ne zbita tla).
GNOJENJE TAL
Rastline za rast porabijo veliko hranil, zato je nujno vsakoletno dodajanje. Vse rastline pa niso enako zahtevne kar se tiče količine gnojil, zato jo je treba prilagajati glede na potrebe rastlin. Spomladi se gnoji s kompostom, pridelanim iz organskih odpadkov, lahko pa tudi z dobro uležanim hlevskim gnojem, oboje – tako kompost (sestavljen iz vseh vrtnih in kuhinjskih odpadkov, nedozorelega vrtnega plevela, pokošene in delno osušene trave, listja, praproti, slame, stelje, žagovine, šite, listnega plevela, saj…) kot tudi gnoj, natrosimo okrog 8 cm visoko okrog rastlin. Gnojenje s hlevskim gnojem se na težkih tleh sicer bolj priporoča jeseni – potrosimo ga po gredicah, pustimo stati čez zimo in spomladi le zagrnemo v zemljo (težja kot so tla, plitveje ga zaorjemo – zaradi zvečanja zračnosti tal), na lažjih tleh pa ga zaorjemo spomladi.
OBREZOVANJE
Spomladi obrezujemo trajnice. Z rezjo odstranimo poškodovane in odmrle vejice, s čimer spodbudimo rast novih. Redno obrezovanje poskrbi za pomlajevanje rastlin, saj drugače olesenijo, iz njih pa ne rastejo več mladi poganjki na katerih bi potem zrasli cvetovi, prav tako pa spodbudi gostejšo rast in bujnejše cvetenje. Najprimernejši čas je spomladi, v dneh ko ni več nevarnosti pozebe in preden nastopi brstenje. Če želimo daljše cvetenje in ne potrebujemo nujno semena, lahko cvetove porežemo, preden se razvije seme (energija se bo tako usmerila v rast cveta, namesto v tvorbo semena).
